Pojav je starejšega izvora, saj ga najdemo že pri Svetokriškem v 17. stoletju, in sicer denimo v povedi: v' kambro ſvoih shazu ga pele, inu oblaſt da, de nej vſame kulikajn ſi upa = v kambro svojih šacov ga pelje in oblast da, da naj vzame, kolikor si upa, tj. ‘odpelje ga v zakladnico in mu dovoli, da si nabere dragocenosti, kolikor jih lahko nese’ (Slovar Janeza Svetokriškega Marka Snoja, iz katerega citiram zgled, pri glagolu upati si kot drugi pomen navaja glagol moči; https://fran.si/iskanje?View=1&Query=upati). Isti pomenski prenos je zabeležen tudi za rovtarski govor Črnega Vrha (gl. geslo upati v Ivan Tominec 1994, Črnovrški dialekt; https://fran.si/), za rovtarski govor Cerknega pa ga je zapisala dialektologinja dr. Carmen Kenda-Jež. V rovtarskem govoru Tolmina in okolice ta raba danes ni (več) poznana, kot je ne poznajo v obsoškem narečju zgornje Soške doline (npr. v Bovcu in sosednjih krajih).

Glede izvora navedenega pomenskega prenosa bi lahko predvidevali vpliv italijanskega in/ali furlanskega jezika, vendar potrditve za to niti v pogovorni rabi pri italijanskih oziroma furlanskih govorcih stičnih območij ne najdemo. Zato lahko predvidevamo, da je prenos nastal znotraj slovenskega narečnega areala, ki pa je bil, če sklepamo po zapisih v rovtarskih govorih, v preteklosti večji, kot je danes.

Danila Zuljan Kumar (julij 2026)